Jaz, klošar daleč stran

Po dolgem času zopet kolovratim med temi virtualnimi ulicami. Dolgo me ni bilo. Po tem, ko me je ponovno doletela čast klošariti tik ob vhodu na glavno promenado, sem moral oditi.

Šel sem daleč in ostal do danes. Bil sem vstran od vrveža. Prebival sem na zapuščeni, osamljeni kmetiji. Dovolili so mi. Dejansko mi dovolijo, da sem tam »gospodar«.

Vzhodno, skrajno nasproti, je sonce zašlo in prišel je večer. Tu, je sonce vzšlo in prišlo je jutro. Vonj svežega jutra se je mešal s ptičjim petjem in prvimi sončnimi žarki. Omamna kombinacija. Človeka skorajda nasiti. Čisto nasprotje zvoka in vonja avtomobilov, ki zjutraj ne dajo spati.

In tam na robu, ob njivi, je bila želva. Vonju jutra, ptičjemu petju in sončnim žarkom se je primešal vonj smrti. Tam ob robu je pristala po več desetletjih. S trdim oklepom in mehko sredico se je prebijala skozi življenje. Uspelo ji je. In nato se je razdala. Odvrgla oklep in se razdala novemu življenju.

Tam na njivi je rastel fižol in rastle so buče. In ribez je dozorel. In pele so ptice. Življenje in smrt sta se mešala. Omamna kombinacija.

In bil sem sit.

-

Lep dan!

Če hočeš,
vrzi drobiž v moj klobuk
Že vnaprej hvala za drobiž!

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Jaz, klošar daleč stran”

  1. Miki komentira:

  2. bata komentira:

    Evo ti nekaj drobiža.

    lp, bata

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !