Arhiv za ‘ nekategorizirano’ Kategorija

Jaz, klošar ob izteku zimske eksaktnosti

Torek, Marec 22nd, 2011

Zima je bila težka. Skoraj pretežka. Zimsko eksaktnost sem ob koncu komaj pregazil. Vendar sem potoval, se vračal in vseskozi neskončno ljubil. Misli so begale in vnašale nemir. Pustil sem, da nekateri vame zarinejo slamico in izpijejo. Hranijo svoj, že tako prepoln ego. Pomiloval sem jih in jim želel mirnega spanca.

Tudi po tej zimi nimam sovražnikov. Sovražnik zahteva maščevanje, energijo in nemir. Ne. Temu se raje ognem v velikem loku.

Zato sem skupaj z lepimi spomini ter vsem kar mi lepša in bogati življenje odšel. To vselej počnem. Vse slabo puščam za sabo. Počasi, a vztrajno se odmikam od tistega, kar ne dene dobro. Od kroničnih stanj in dogodkov. Teh, ki rodijo metastaze, če jim to dovoliš. Le tu in tam še kakšen zunanji dražljaj ne da spati. A to so akutna stanja in dogodki. In ta me ne motijo. V življenju se venomer hitro pojavljajo in tako hitro tudi izginjajo. In običajno krepijo.

Le ljubezni, le ljubljenim se imam zahvaliti, da je bilo navkljub vsemu tudi lepo. In, da me zimski nemir v meni in okoli mene ni pokosil.

In pomlad je zopet, v neslišnem boju, prevzela vajeti časa. Pogrnila je prt življenja. Novega življenja. Vse brsti in rojeva. Spet je toplo. Spet je živahno. A hkrati spet nadvse mirno.

Končno bom spet lahko brezmejno mislil. In brezmejno negoval.

Ljubezen.

Otroka.

Otroka v meni in njej, ki mi pomeni največ.

-

Lep dan!

Če hočeš,
vrzi drobiž v moj klobuk
Že vnaprej hvala za drobiž!

  • Share/Bookmark

Jaz, klošar milijone korakov od svetišča ljubezni

Petek, Oktober 15th, 2010

Stopil sem na oblake. Na teh lahnih meglicah bi korak moral biti lahkoten, a bil je vse težji. Kot bi z oprtano gmoto granita na ramenih stopal skozi neskončno, do vratu segajočo snežno odejo. In gmota granita je bila z vsakim korakom težja. Oblaki so se vse bolj ugrezali. Tu in tam tako globoko, da se mi je stemnilo pred očmi. Za mano je bilo 11000000 korakov, ko sem jih prenehal šteti. Nato. Padel sem na tla. Močno je udarilo. Začutil sem, kako mi kri lahno polzi iz nosu v grlo. Od bolečine topega udarca sem skoraj zajokal. Bil sem daleč vstran od svetišča ljubezni. Svetišča v katerega mi je bilo dano vstopiti preden sem začel šteti korake in v katerem se mi je razkrila še neodkrita dimenzija svobode. Dimenzija, ki se mi je poprej prikazovala zgolj kot pravljična podoba iz sanj.

Vstal sem, zanemaril izmerljive dimenzije prostora in časa ter se prepustil novi dimenziji, kjer ostale, zemeljske, ne štejejo.

Še vedno sem nomad, še vedno klošar, klošar, ki je našel, kar je vseskozi iskal. Svobodo. Dimenzijo, ki ni izmerljiva a lahko reši vsak propadajoči svet. Čisto ljubezen. Svetišče čiste ljubezni. Iz katerega prejemam neverjetno energijo.

Danes je turoben, deževen dan in duša, ki je pogosto gnala telo kot preganjanega psa, je mirna. Polna čiste ljubezni. In granit se zdi peresno lahek.

-

Lep dan!

Če hočeš,
vrzi drobiž v moj klobuk
Že vnaprej hvala za drobiž!

  • Share/Bookmark

Jaz, klošar in otrok

Četrtek, September 16th, 2010

Jutro že diši po jeseni. Neverjetno, kako intenzivne vonjave oddajajo jutra v katerih se žgoče sonce umika porumenelim listom. Ta vonj pomirja, kot vedno, ko poteka obred menjave letnih časov. To vsekakor ni akt sovraštva. Vojna za položaj v času. Preveč diši.

Diši. In spet me je zvabilo na promenado. Spet. Po dolgem času. Moje življenje je nepredvidljivo. Načrta ni. Smer poti in tempo potovanja skozi življenje mi dajejo dogodki in osebe, ki se v danem trenutku pojavijo. Tudi tokrat ni bilo drugače.

Posvečal sem se otrokom. Rad imam otroke, ker so njihove misli tako čiste. Niso okuženi z nepotrebnimi informacijami, ki jim pravimo znanje in zaradi katerih se kasneje ne znajo več pogovarjati z živalmi in rastlinami. Knjige in šole pač pravijo, da živali govorijo drug jezik. Ali celo, da ne govorijo. Rastline pa sploh molčijo kot bi ne bile živele. Pravijo knjige. Kaj res? Vprašajte otroka!

Skratka, pisal sem za otroke. Bilo jim je všeč, nekaterim odraslim pač ne. Prvo me zelo veseli.

Posvečal pa sem se tudi odraslim. Tistim, za katere je narava polje številk, enačb, grafov, tabel in ostalih suhoparnih opisov. Pisal sem tudi za njih. Težje je. To polje odraslih je tako ozko in pusto, da človeku ne da dihati. Na tem polju ne smem in nočem ostati predolgo. Saj lahko misli postanejo okorne, vprežene v vajeti dejstev. Čutim, da že postajajo. Moram se umakniti, ker se mi vrti. Zato sem trenutno tu, na promenadi, kjer diham. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.

-

Tudi ubijal sem in ljubil.

Ljubim še vedno in vedno bolj. Tiste neverjetne oči, v katerih se skriva otrok.

Spet grem. Ne vem kdaj se vrnem. Morda jutri. Morda. Morda se sploh ne vrnem več. Ne vem.

Kajti jutri še ne obstaja.

-

-

Lep dan!

Če hočeš,
vrzi drobiž v moj klobuk
Že vnaprej hvala za drobiž!

  • Share/Bookmark

Jaz, klošar daleč stran

Nedelja, Julij 25th, 2010

Po dolgem času zopet kolovratim med temi virtualnimi ulicami. Dolgo me ni bilo. Po tem, ko me je ponovno doletela čast klošariti tik ob vhodu na glavno promenado, sem moral oditi.

Šel sem daleč in ostal do danes. Bil sem vstran od vrveža. Prebival sem na zapuščeni, osamljeni kmetiji. Dovolili so mi. Dejansko mi dovolijo, da sem tam »gospodar«.

Vzhodno, skrajno nasproti, je sonce zašlo in prišel je večer. Tu, je sonce vzšlo in prišlo je jutro. Vonj svežega jutra se je mešal s ptičjim petjem in prvimi sončnimi žarki. Omamna kombinacija. Človeka skorajda nasiti. Čisto nasprotje zvoka in vonja avtomobilov, ki zjutraj ne dajo spati.

In tam na robu, ob njivi, je bila želva. Vonju jutra, ptičjemu petju in sončnim žarkom se je primešal vonj smrti. Tam ob robu je pristala po več desetletjih. S trdim oklepom in mehko sredico se je prebijala skozi življenje. Uspelo ji je. In nato se je razdala. Odvrgla oklep in se razdala novemu življenju.

Tam na njivi je rastel fižol in rastle so buče. In ribez je dozorel. In pele so ptice. Življenje in smrt sta se mešala. Omamna kombinacija.

In bil sem sit.

-

Lep dan!

Če hočeš,
vrzi drobiž v moj klobuk
Že vnaprej hvala za drobiž!

  • Share/Bookmark

Jaz, klošar na glavni promenadi

Ponedeljek, Julij 12th, 2010

Ob koncu prejšnjega tedna me je doletela čast. Čast klošariti na glavni promenadi tega mesta, promenadi imenovani Blogos. Še več!

No pa da začnem od početka …

Kot vedno sem rano vstal. Mimo mene drveči avtomobili pač ne dajo spati. »Vstani!«, kričijo, »Vstani!«

Res sem vstal in bilo je vredno, kot vedno. Dan je pri jutru najlepši. Čar jutra je v tem, da nikoli ni drugačno pa vendarle je vsako jutro popolnoma drugačno. In to jutro je bilo kot nalašč za obisk promenade.

Pogosto sem tam. Največkrat zgolj kot sprehajalec, ki občuduje nekatere stvaritve uličnih ustvarjalcev in včasih, tu in tam, tudi kaj malega spregovori. Na tej promenadi je vrvež. Cela vrsta uličnih umetnikov, uličnih debaterjev, uličnih sodnikov, uličnih strokovnjakov in uličnih zabavljačev je tam. Ti enkrat so, spet drugič kot kafra izginejo, nekateri za vedno, spet drugi se znova in znova pojavljajo in nekateri tam za vedno ostanejo.

Na promenadi pa je vrvež.

In tam, takoj ob vhodu, so mi dovolili sesti. Na promenadi sem klošaril že prej, a tokrat prvič tik ob vhodu. Nekaj zanimivih ljudi se je pri meni ustavilo ter mi celo namenilo nekaj besed. Drugi so odhiteli mimo kot veter. Veliko njih me še opazilo ni. Ampak nič zato.

Tam me je srečal tudi Blaž, kateremu se zahvaljujem za 1€, ki ga je vrgel v moj klobuk. Hvala!

Lep dan!

Če hočeš,
vrzi drobiž v moj klobuk
Že vnaprej hvala za drobiž!

  • Share/Bookmark

INTERNETNEGA KLOŠARJA BIT

Četrtek, Julij 8th, 2010

Sem nomad. In sem klošar. In živim po principih svoje klošarske filozofije, brez alkohola, ki v ta življenski koncept ne sodi.  Ključna vodila filozofije mojega življenja so:

- Ne kopiči in ne skladišči dobrin, naj vse kroži, kajti krog je najpopolnejša oblika vsega stvarstva.  In jutri še ne obstaja.

- Bodi in misli svobodno. Ne boj se preiti izven okvirov razuma.

- S svojim delovanjem ne škoduj drugim ter jih na noben način ne omejuj.

- O življenju razmišljaj kompleksno, ker si to zasluži. Ampak živi ga preprosto, ker si to zaslužiš.

Vse to sem jaz, moja bit.

_

Če hočeš,

vrzi drobiž v moj klobuk

Že vnaprej hvala za drobiž!

Lep pozdrav!

  • Share/Bookmark

ZAHVALA INTERNETNEGA KLOŠARJA

Sreda, Julij 7th, 2010

Kot sem obljubil bom sprotno objavljal prejete prispevke meni, internetnemu klošarju.

Iskrena hvala I za 1 €

Iskrena hvala B za 5 €

Ne razumite me napak, denar niso moje sanje, daleč od tega, so pa sanje mnogih okoli nas, ki sanjajo in živijo te sanje tudi na račun drugih (nas) … in dokler sem tu, v tej sredini, sem delno ujet tudi v te zadušljive sanje.

Lep pozdrav!

  • Share/Bookmark

INTERNETNI KLOŠAR VAS PROSI!

Ponedeljek, Julij 5th, 2010

Živim polno življenje in ne želim se pritoževati čezenj, niti ne iščem pomilovanja. Želim le na kreativen način zagotoviti svojo osnovno eksistenco. Zato vas kot prvi slovenski internetni klošar iskreno prosim za vaš prostovoljni prispevek. Prispevki bodo šli izključno za plačilo sprotnih življenjskih stroškov.

V zameno za vaš prispevek imate od mene zagotovljen vsaj iskren nasmeh, če se po naključju kdaj srečamo. Vsakodnevno bom objavljal skupno dnevno višino prejetih prispevkov in na izrecno željo objavil tudi ime in znesek posameznega donatorja (za objavo pišite na E-mail jazklosar@gmail.com).

Prostovoljne prispevke lahko nakažete na račun   SI56 0510 0701 5862 630 (ime in naslov lahko vpišete poljubno)

Morda boste smatrali to kot potegavščino, vendar vam zagotavljam, da sem popolnoma iskren. Verjamem namreč v to, da se vsa dejanja človeku v življenju vsaj dvojno vrnejo. Tako slaba s slabim, kot dobra z dobrim. Verjemite mi. In hvala, da mi omogočate, da ostajam v vaši družbi.

HVALA VSEM!

  • Share/Bookmark